Sistem fiksne količine (Fqs)
Kaj je sistem fiksne količine?
Sistem fiksne količine (FQS) je metoda dopolnjevanja zalog, pri kateri se ob doseganju ali padcu zaloge na določeno točko ponovnega naročila naroči vnaprej določena količina izdelka. Uporablja se pri upravljanju zalog, skladiščenju, maloprodaji in načrtovanju dobavne verige za določanje, kdaj je treba dopolniti zalogo in koliko naročiti. Količina naročila ostane v okviru trenutne politike fiksna, medtem ko se čas med naročili spreminja glede na povpraševanje.
Metoda se imenuje tudi sistem fiksne količine naročila. V standardni obliki z neprekinjenim pregledovanjem je običajno predstavljena kot politika (Q, r), pri čemer je Q količina dopolnitve, r pa točka ponovnega naročila. Izraz »fiksna« tukaj opisuje naročeno količino, ne fiksnega urnika dobave ali trajno nespremenljive nakupne odločitve.
Kako sistem deluje
Sistem fiksne količine ločuje dve odločitvi glede zalog: sprožilec dopolnitve in količino dopolnitve. Točka ponovnega naročila določa, kdaj je naročilo potrebno. Fiksna količina določa velikost tega naročila.
- Vzpostavite evidenco zalog. Določite enoto za vodenje zaloge, lokacijo skladiščenja, razpoložljivo zalogo, odprta dopolnitvena naročila in nezadovoljeno povpraševanje.
- Določite točko ponovnega naročila. Ocenite povpraševanje v času dobave dopolnitve in ugotovite, ali je potrebna varnostna zaloga.
- Določite količino naročila. Izberite dopolnitveno serijo ob upoštevanju ustreznih stroškov, povpraševanja, skladiščenja in omejitev dobavitelja.
- Spremljajte stanje zaloge. Posodabljajte evidenco ob povpraševanju, prejemih, naročilnicah, preklicih in prilagoditvah zaloge.
- Sprožite dopolnitev. Ko stanje zaloge doseže ali pade pod točko ponovnega naročila, oddajte predpisano naročilo v skladu s pravili odobritve organizacije.
- Prejmite in uskladite zalogo. Zabeležite dejansko prejeto količino, preverite odstopanja in dajte uporabno zalogo na voljo za izpolnitev naročil.
Neprekinjeno pregledovanje ne pomeni nujno, da mora oseba ves čas spremljati zalogo. Programska oprema za zaloge lahko pravilo dopolnjevanja oceni po zabeleženih transakcijah. Učinkovitost pravila pa je odvisna od točnosti in pravočasnosti teh transakcij.
Stanje zaloge v primerjavi z zalogo na voljo
Sprožilec dopolnitve običajno uporablja stanje zaloge, ne le fizične zaloge. Osnovni izraz je:
Stanje zaloge = zaloga na voljo + naročena zaloga − zaostala naročila.
To razlikovanje preprečuje, da bi bilo odprto naročilo pri dobavitelju prezrto pri odločanju, ali je potrebne več zaloge. Izdelek ima lahko fizično na voljo le malo zaloge, vendar je na poti že dovolj dopolnitve.
Operativni sistemi lahko upoštevajo tudi dodelitve strankam, rezervirano zalogo, zadržanja zaradi pregledov ali druge omejitve razpoložljivosti. Te opredelitve morajo biti dosledne: povpraševanja, ki je že odšteto v enem polju, ne smete ponovno odšteti v drugem. Poškodovane ali nerazpoložljive zaloge brez ustrezne prilagoditve ne smete obravnavati kot uporabne oskrbe.
Točka ponovnega naročila, varnostna zaloga in količina naročila
| Element | Pomen | Operativni namen |
|---|---|---|
| Točka ponovnega naročila | Prag stanja zaloge, ki sproži dopolnitev. | Omogoči, da nadomestna zaloga prispe, preden povpraševanje izčrpa uporabno zalogo. |
| Količina naročila | Vnaprej določeno število enot, naročenih ob vsakem dopolnitvenem dogodku. | Določa dopolnitveno serijo ter vpliva na pogostost naročanja in povprečno zalogo. |
| Čas dobave | Pretečeni čas med oddajo dopolnitvenega naročila in trenutkom, ko je prejeta zaloga na voljo. | Določa obdobje povpraševanja, ki ga mora pokriti točka ponovnega naročila. |
| Varnostna zaloga | Zaloga, namenjena zaščiti pred negotovostjo. | Omogoča blažilnik, kadar se povpraševanje ali čas dopolnitve razlikujeta od pričakovanj. |
Pogosto uporabljeno razmerje je:
Točka ponovnega naročila = pričakovano povpraševanje v času dobave dopolnitve + varnostna zaloga.
Če se dnevno povpraševanje in čas dobave obravnavata kot stalna, je pričakovano povpraševanje v času dobave enako dnevnemu povpraševanju, pomnoženemu s časom dobave v dnevih. Če se katera od teh vrednosti spreminja, je za izbiro varnostne zaloge treba dodatno predpostaviti negotovost in cilj ravni storitve. Preprosto povprečje samo po sebi ni popolna ocena tveganja pomanjkanja zaloge.
Na količino naročila lahko vpliva model ekonomične količine naročila (EOQ). V osnovni obliki EOQ ob poenostavljenih predpostavkah, vključno s stalnim povpraševanjem in stalnim časom dobave, uravnoteži stroške naročanja in stroške vzdrževanja zaloge. Dejanske nakupne odločitve morajo morda upoštevati tudi količine v kartonu, najmanjše količine naročila, rok uporabnosti, skladiščno zmogljivost in prevozne ureditve.
EOQ in FQS sta zato povezana, vendar nista enaka. EOQ je metoda za izračun velikosti serije na podlagi določenih predpostavk; FQS je politika dopolnjevanja, ki uporablja vnaprej določeno velikost serije. Politika fiksne količine lahko uporablja količino, izbrano z drugo metodo.
Ponazoritveni primer e-trgovine
Predstavljajte si hipotetičnega spletnega trgovca, ki na eni lokaciji za izpolnjevanje naročil dopolnjuje en sam dodatek. Predpostavimo, da je pričakovano povpraševanje 12 enot na dan, čas dobave dopolnitve 8 dni, trgovec pa je izbral 24 enot varnostne zaloge. Te številke so ponazoritvene in niso panožna merila.
Pričakovano povpraševanje v času dobave je 96 enot. Z dodano varnostno zalogo dobimo točko ponovnega naročila 120 enot. Predpostavimo, da je fiksna količina dopolnitve 240 enot.
| Stanje zaloge | Izračun | Posledica politike |
|---|---|---|
| 120 enot na zalogi, brez odprtih naročil in zaostalih naročil | Stanje zaloge = 120 enot | Prag ponovnega naročila je dosežen; naročite 240 enot. |
| 60 enot na zalogi, 240 enot v naročilu, brez zaostalih naročil | Stanje zaloge = 300 enot | Samo nizko fizično stanje ne sproži novega naročila. |
| 130 enot na zalogi, brez odprtih naročil, 20 enot v zaostanku | Stanje zaloge = 110 enot | Stanje zaloge je pod pragom; dopolnitev je potrebna. |
Oddaja naročila poveča stanje zaloge, ker se poveča oskrba v naročilu. Ne poveča pa takoj zaloge na voljo. Ko je naročilo prejeto, se količina premakne iz naročene zaloge v zalogo na voljo; sam prejem ne poveča skupnega stanja zaloge, če vse druge vrednosti ostanejo nespremenjene.
Če velika transakcija potisne stanje zaloge daleč pod točko ponovnega naročila, ena dopolnitvena serija morda ne bo zadostovala za vrnitev nad prag. Operativni postopek mora določiti, ali se odda več serij fiksne velikosti ali se označi izjema. To vedenje mora biti izrecno določeno, ne pa prepuščeno naključni nastavitvi programske opreme.
Uporaba v skladiščenju in čezmejni e-trgovini
V operacijah e-trgovine lahko FQS ureja dopolnjevanje od dobavitelja do centra za izpolnjevanje naročil ali od centralnega skladišča do regionalne skladiščne lokacije. Nadzira razpoložljivost zaloge pred izpolnitvijo naročila stranke; ne določa, kako je posamezen paket stranke zapakiran, sleden ali dostavljen.
Pri čezmejnem pridobivanju lahko čas dobave dopolnitve vključuje pripravo dobavitelja, obravnavo v izvorni državi, mednarodni prevoz, carinsko obdelavo, prejem in pregled. Katere faze sodijo v izračun, je odvisno od tega, kdaj se začne meriti čas dopolnitve in kdaj je zaloga na voljo za prodajo ali izpolnitev naročil. Uporaba samo časa prevoza lahko izpusti pomembne dele cikla dopolnitve.
Carinske zamude ali negotovi urniki prevoza ne spremenijo opredelitve FQS. Vplivajo na predpostavke o času dobave in oceno tveganja, uporabljeni pri nastavitvi njegovih parametrov. Prav tako lahko sledenje pošiljkam zagotovi informacije o prihajajoči oskrbi, vendar dogodki sledenja ne nadomestijo natančnih evidenc zalog.
Vračila zahtevajo ločeno obravnavo. Vrnjeni izdelek mora povečati uporabno zalogo šele, ko ustrezen postopek prejema in razvrstitve potrdi, da ga je mogoče prodati ali drugače uporabiti. Če pričakovano vračilo štejemo kot takoj razpoložljivo zalogo, lahko precenimo oskrbo.
Sistemi fiksne količine in sistemi s periodičnim pregledom
| Primerjava | Sistem fiksne količine | Sistem s periodičnim pregledom in naročilom do ciljne ravni |
|---|---|---|
| Čas pregleda | Stanje zaloge se v standardnem modelu spremlja neprekinjeno. | Stanje zaloge se pregleduje v načrtovanih intervalih. |
| Sprožilec naročila | Določena točka ponovnega naročila je dosežena ali presežena. | Izvede se načrtovani pregled in ugotovi potreba po dopolnitvi. |
| Količina naročila | Vnaprej določena dopolnitvena serija. | Količina, izračunana tako, da dvigne stanje zaloge na ciljno raven. |
| Čas med naročili | Spreminja se glede na porabo zaloge. | Priložnosti za naročanje nastopijo v fiksnih intervalih pregledov. |
| Ključna načrtovalna skrb | Povpraševanje in negotovost v času dobave dopolnitve. | Povpraševanje in negotovost v intervalu pregleda ter času dobave dopolnitve. |
Ta primerjava opisuje dve standardni obliki politike, ne pa vseh možnih ureditev zalog. Obstajajo tudi hibridne politike. Sistem min–max na primer običajno sproži naročilo pri minimalni ravni in naroča proti maksimalni ravni, zato se njegova količina dopolnitve lahko spreminja. Sistema fiksne količine ne smemo samodejno obravnavati kot drugega imena za to politiko.
Operativne omejitve in kontrolni pregledi
FQS zagotavlja jasno pravilo dopolnjevanja, vendar ne zagotavlja preprečitve pomanjkanja ali presežnih zalog. Spremembe povpraševanja, netočne evidence, zamude pri dobavi in neustrezne nastavitve politike lahko ogrozijo rezultate.
- Preverite osnovo povpraševanja. Potrdite, da napovedi in pretekla poraba uporabljajo enake enote in časovna obdobja kot politika zalog. Obdobja pomanjkanja lahko prikrijejo povpraševanje, ki ga ni bilo mogoče izpolniti.
- Preverite uporabno oskrbo. Uskladite fizično zalogo, odprta naročila pri dobaviteljih, rezervacije in zaostala naročila. Odstranite preklicana naročila ter ločite nerazpoložljivo zalogo od zaloge, primerne za prodajo.
- Preverite meje časa dobave. Merite od dejanskega dogodka naročanja do trenutka, ko prejeta zaloga postane uporabna, namesto da bi se zanašali na nepovezano oceno dostave.
- Preverite omejitve količine. Potrdite, da je fiksna serija združljiva z najmanjšimi količinami dobavitelja, velikostmi pakiranj, skladiščno zmogljivostjo in rokom uporabnosti izdelka.
- Preverite obravnavo izjem. Določite odzive na delne dobave, velika povečanja povpraševanja, pomanjkanje pri dobavitelju in stanja zaloge, ki po enem naročilu ostanejo pod pragom.
- Preglejte parametre ob spremembi pogojev. Fiksna količina je nastavitev politike, ne zahteva, da se enaka velikost serije ohrani za vedno.
Ti pregledi so posebej pomembni, kadar je isti izdelek skladiščen na več lokacijah. Vsaka lokacija ima lahko drugačno povpraševanje, čas dobave in odprto oskrbo. Skupna zaloga podjetja zato morda ni primeren sprožilec za dopolnjevanje posameznega skladišča.
Pogosta vprašanja
Ali sistem fiksne količine naroča po fiksnem urniku?
Ne. Količina je vnaprej določena, naročilo pa sproži stanje zaloge. Hitrejše povpraševanje lahko skrajša interval med naročili, počasnejše povpraševanje pa ga lahko podaljša.
Ali je sistem fiksne količine enak EOQ?
Ne. EOQ izračuna dopolnitveno serijo na podlagi določenih predpostavk o stroških in povpraševanju. Sistem fiksne količine je politika, ki naroči vnaprej določeno serijo, ko je dosežen prag ponovnega naročila.
Zakaj uporabljati stanje zaloge namesto zaloge na voljo?
Stanje zaloge vključuje odprte dopolnitve in nezadovoljeno povpraševanje. Uporaba samo fizične zaloge lahko spregleda že naročeno oskrbo ali obveznosti, ki še niso bile izpolnjene.
Ali je mogoče fiksno količino naročila spremeniti?
Da. Količina ostane fiksna v okviru trenutne politike, vendar jo je mogoče spremeniti, ko se spremenijo povpraševanje, stroški, omejitve dobavitelja, skladiščne omejitve ali drugi pomembni pogoji.
Viri
- North Carolina State University, Supply Chain Resource Cooperative: Inventory Management Review Notes — Podpira koncepte nadzora zalog, modele dopolnjevanja, točke ponovnega naročila in razmerje med količino naročila ter stroški zalog.
- MIT OpenCourseWare: Supply Chain Planning, Lecture Notes — Akademski vir za načrtovanje zalog, deterministične in verjetnostne modele zalog ter predpostavke politik dopolnjevanja.
