Carinska obračunska cena
Kaj je carinska vrednost za obračun dajatev?
Carinska vrednost za obračun dajatev se nanaša na vrednost, pripisano uvoženemu blagu kot osnovo za izračun carinske dajatve, kadar se ta dajatev obračuna kot odstotek vrednosti. V tem kontekstu jo je najbolje razumeti kot sklicevanje na carinsko vrednost ali vrednost, ki je predmet dajatve, ne pa kot ločeno vrsto komercialne prodajne cene. Znesek se določi v skladu s pravili carinskega vrednotenja države uvoza in se lahko razlikuje od cene, navedene na računu.

Pri tem izrazu je potrebna določena previdnost: carinska vrednost za obračun dajatev ni terminologija, ki se uporablja za opredelitev osnove vrednotenja v Sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o carinskem vrednotenju. Ta sporazum uporablja izraz carinska vrednost. Če se izraz pojavi v odpremnem dokumentu, prevedenem obrazcu ali programskem polju, je treba njegov predvideni pomen preveriti glede na ustrezna carinska navodila. Samodejno ga ne bi smeli obravnavati kot ločen, mednarodno standardiziran pravni pojem.
Vloga pri uvoznem carinjenju
Carinsko vrednotenje povezuje komercialno transakcijo z odmero uvoznih dajatev. Naročilo beleži, kaj kupec kupi; račun beleži komercialne stroške; prevozni dokumenti opisujejo premik blaga; carinska deklaracija pa zagotavlja informacije, potrebne za odmero uvoznih dajatev. Carinska vrednost je denarna osnova, ki se uporablja za izračun dajatve, vezane na vrednost.
Pri čezmejnem e-poslovanju je ta razlika pomembna, saj znesek, plačan ob zaključku nakupa, ni nujno enak znesku, uporabljenemu za carinsko vrednotenje. Skupni znesek ob zaključku nakupa lahko vključuje blago, stroške dostave, davke in druge zneske. Carinska pravila določajo, katere sestavine spadajo v carinsko vrednost, katere so lahko izključene in katera dokazila so potrebna.
Carinska vrednost sama po sebi ne določa celotne odmere dajatve. Tarifna uvrstitev določa veljavno tarifno postavko, medtem ko lahko poreklo in upravičenost do morebitne preferencialne obravnave vplivata na stopnjo dajatve. Pomembne so lahko tudi oprostitve ali določbe o carinskih olajšavah. Ta vprašanja so povezana z vrednotenjem, vendar niso zamenljiva z njim.
Kako se določi carinska vrednost
Transakcijska vrednost kot primarna metoda
V okviru pravil STO o vrednotenju je primarna osnova transakcijska vrednost: cena, ki je bila dejansko plačana ali jo je treba plačati za blago, ko je prodano za izvoz v državo uvoza, prilagojena, kot zahteva 8. člen sporazuma. Njena uporaba je odvisna od pogojev, ki se nanašajo na vprašanja, kot so omejitve, pogoji, ki vplivajo na prodajo, izkupiček, ki pripada prodajalcu, ter odnosi med kupcem in prodajalcem.
Račun je zato pomemben dokaz, vendar njegov navedeni skupni znesek ni samodejno končna carinska vrednost. Carina lahko potrebuje informacije o dodatnih plačilih, pogodbenih dogovorih ali predmetih, ki jih kupec dobavi ločeno. Nasprotno pa ločeno navedena dajatev ni nujno vključena v carinsko vrednost samo zato, ker je navedena na istem računu.
Prilagoditve transakcijske cene
8. člen določa dodatke, ki so lahko potrebni, kadar še niso vključeni v dejansko plačano ceno ali ceno, ki jo je treba plačati. Ti vključujejo določene provizije in posredniške stroške, razen nakupnih provizij; nekatere stroške zabojnikov in pakiranja; ustrezno blago ali storitve, ki jih kupec dobavi za uporabo pri proizvodnji uvoženega blaga; določene avtorske honorarje in licenčnine; ter izkupiček od poznejše nadaljnje prodaje ali uporabe, ki pripada prodajalcu.
Za vsako kategorijo veljajo pogoji. Avtorski honorar se na primer ne prišteje samo zato, ker podjetje nekje v okviru svojega poslovanja plačuje avtorske honorarje. Preučiti je treba njegovo povezavo z uvoženim blagom in pogoje prodaje. Prilagoditve morajo temeljiti na objektivnih in količinsko opredeljivih podatkih, ne pa na poljubni oceni, namenjeni doseganju priročnega zneska na deklaraciji.
Prevoz in zavarovanje sta odvisna od veljavnih pravil
Sporazum STO vsaki članici omogoča, da določi vključitev ali izključitev, v celoti ali delno, določenih stroškov prevoza, nakladanja, razkladanja, ravnanja z blagom in zavarovanja, povezanih s prevozom blaga do kraja uvoza. Zato bi bilo splošno navodilo, da je treba prevoz vedno vključiti ali ga vedno izključiti, netočno.
Komercialni dobavni pogoji lahko pomagajo ugotoviti, katera stranka nosi določeni strošek in ali je ta vključen v zaračunano ceno. Ne nadomeščajo carinske zakonodaje o vrednotenju. Deklaracija, pripravljena na podlagi računa z dobavljeno ceno, lahko zato zahteva drugačno uskladitev kot deklaracija, pripravljena na podlagi računa, ki izključuje mednarodni prevoz.
Kadar transakcijske vrednosti ni mogoče uporabiti
Okvir STO določa alternativne metode, kadar carinske vrednosti ni mogoče ugotoviti s transakcijsko vrednostjo. Te se nanašajo na transakcijsko vrednost enakega blaga, transakcijsko vrednost podobnega blaga, odbitno vrednost, izračunano vrednost in rezervno metodo. Sporazum določa njihov vrstni red, pri čemer dopušča, da se na zahtevo uvoznika vrstni red odbitne in izračunane metode zamenja.
To niso prosto zamenljive možnosti za izbiro najnižje vrednosti. Vsaka ima svoje zahteve. Rezervna metoda mora uporabljati razumne načine, skladne z načeli in določbami sporazuma; ne dovoljuje poljubnih ali fiktivnih carinskih vrednosti.
povezani izrazi in pomembne razlike
| Izraz | Pomen | Razmerje do carinskega vrednotenja |
|---|---|---|
| Cena na računu | Cena, zabeležena na komercialnem računu. | Dokaz za vrednotenje, vendar so lahko potrebne prilagoditve ali druga metoda vrednotenja. |
| Transakcijska vrednost | Dejansko plačana cena ali cena, ki jo je treba plačati za ustrezno izvozno prodajo, z zahtevanimi prilagoditvami. | Primarna osnova vrednotenja v okviru STO, kadar so izpolnjeni njeni pogoji. |
| Carinska vrednost | Vrednost, določena v skladu z veljavnimi pravili carinskega vrednotenja. | Prednostni izraz za vrednost, uporabljeno pri izračunu carinske dajatve, vezane na vrednost. |
| Stopnja dajatve | Odstotek ali druga osnova za obračun, ki velja za blago. | Ločena sestavina izračuna dajatve, ne denarna vrednost blaga. |
| Carinska dajatev | Uvozna dajatev, odmerjena v skladu z veljavnimi tarifnimi pravili. | Pri dajatvi, vezani na vrednost, se izračuna tako, da se ustrezni odstotek uporabi za carinsko vrednost. |
| Strošek blaga, dostavljenega na cilj | Poslovni izračun, ki združuje stroške nabave in stroške, povezane z uvozom. | Širši pojem od carinske vrednosti; njegov obseg je odvisen od stroškov, vključenih v izračun. |
Tudi izraz deklarirana vrednost zahteva kontekst. Vrednost, vnesena v carinsko deklaracijo, ima drugačen namen kot vrednost, deklarirana prevozniku za odgovornost pri prevozu ali zavarovanje. Ene ne bi smeli nadomestiti z drugo, ne da bi preverili veljavna pravila in dokumentacijo.
Primer izračuna dajatve
Pri preprosti dajatvi, vezani na vrednost, je osnovno razmerje:
Carinska dajatev = carinska vrednost × veljavna stopnja dajatve.
Predpostavimo na primer, da ima uvoz sprejeto carinsko vrednost 1.000 denarnih enot in hipotetično stopnjo dajatve 5 %. Posledična carinska dajatev znaša 50 denarnih enot. Te številke so zgolj ponazoritvene; ne predstavljajo določenega izdelka, jurisdikcije ali veljavne tarife.
Predpostavimo, da je cena iste pošiljke na računu 900 enot, dodatnih 100 enot stroškov pa je treba v skladu z veljavnimi pravili vključiti. Če ti stroški še niso vključeni in ne veljajo druge prilagoditve, bi carinska vrednost znašala 1.000 enot. Bistvo ni v tem, da je treba ta dodatek uporabiti pri vsaki pošiljki, temveč da je treba osnovo vrednotenja uskladiti z računom in ne domnevati, da je z njim enaka.
Ta poenostavljeni izračun izključuje druge morebitne dajatve. Uvozni davki na potrošnjo, trošarine, ukrepi trgovinske zaščite in pristojbine za storitve imajo lahko ločena pravila ali osnove za izračun. Nekatere dajatve so določeni zneski na enoto in ne odstotki vrednosti, nekatere pa združujejo oba pristopa.
Praktična preverjanja pri čezmejnem e-poslovanju
Ko obrazec zahteva carinsko vrednost za obračun dajatev, je prva naloga ugotoviti, kaj polje pomeni. Koristen operativni pregled nato poveže deklarirani znesek s transakcijo in veljavnimi zahtevami glede vrednotenja.
- Potrdite namembni kraj in navodila za deklaracijo. Določite carinsko jurisdikcijo in ugotovite, ali polje zahteva carinsko vrednost, vrednost na računu ali drug znesek.
- Določite zadevno transakcijo. Preglejte kupca, prodajalca, prodajo za izvoz in plačilne dogovore. Sam skupni znesek naročila stranke morda ne določa pravilne osnove vrednotenja.
- Uskladite račun in evidence plačil. Preverite opise izdelkov, količine, valuto, popuste in vsa plačila, izvedena ločeno od računa.
- Preglejte morebitne prilagoditve. Po potrebi preučite pakiranje, ustrezne sestavine, ki jih dobavi kupec, avtorske honorarje, provizije, prevoz in zavarovanje. Če je določen znesek že vključen, ga ne štejte dvakrat.
- Preverite, ali je mogoče uporabiti transakcijsko vrednost. Za pošiljko brez prodaje, kot so nekateri vzorci ali nadomestno blago, bo morda treba razmisliti o drugi metodi vrednotenja. Odsotnost prodaje ne pomeni, da je vrednost nič.
- Uporabite zahtevana pravila za pretvorbo valute. Sporazum STO obravnava uporabo objavljenih menjalnih tečajev, čas izvoza ali uvoza pa prepušča določbam članic.
- Hranite dokazila. V skladu z veljavnimi lokalnimi zahtevami glede hrambe dokumentacije shranite dokumente in izračun, potrebne za pojasnitev deklarirane vrednosti.
Operativna oznaka prodajalca, kot so darilo, vzorec, nadomestno blago ali vračilo, sama po sebi ne določa carinske vrednosti ali upravičenosti do olajšave. Dejstva o pošiljki in postopke jurisdikcije uvoza je treba oceniti ločeno.
Pogosti nesporazumi
- »To je preprosto maloprodajna cena.« Domača maloprodajna cena ni samodejno carinska vrednost. Osnovo določa veljavna metoda vrednotenja.
- »Brezplačni izdelek nima carinske vrednosti.« Tudi izdelek, dobavljen brez plačila, je lahko treba ovrednotiti. Ničelni znesek na računu ne razreši vprašanja vrednotenja.
- »Povezana podjetja ne morejo uporabiti transakcijske vrednosti.« V okviru STO povezava sama po sebi ne pomeni, da transakcijska vrednost ni sprejemljiva. Upoštevati je treba ustrezne pogoje, vključno s tem, ali je povezava vplivala na ceno.
- »Nižja deklarirana vrednost je sprejemljiva, če se kupec strinja.« Soglasje med komercialnima strankama ne upravičuje vrednosti, ki ni skladna s carinskimi pravili.
- »Carinska vrednost je skupni znesek, ki ga je treba plačati ob uvozu.« Gre za osnovo vrednotenja, ne za skupni znesek dajatev, davkov, stroškov dostave in carinjenja.
Pogosta vprašanja
Ali je carinska vrednost za obračun dajatev enaka carinski vrednosti?
V kontekstu izračuna uvozne dajatve, vezane na vrednost, jo je mogoče razumeti kot sklicevanje na carinsko vrednost. Vendar je carinska vrednost terminologija, uporabljena v sporazumu STO, pomen polja z oznako carinska vrednost za obračun dajatev pa je treba potrditi na podlagi njegovih navodil.
Ali carinska vrednost za obračun dajatev vključuje prevoz?
To je odvisno od pravil carinskega vrednotenja jurisdikcije uvoza in od tega, ali so ustrezni stroški že vključeni v ceno. Sporazum STO članicam omogoča, da v njegovem okviru določijo obravnavo določenih stroškov prevoza in povezanih stroškov.
Ali je mogoče znesek na računu uporabiti brez prilagoditve?
Lahko se uporabi, kadar so izpolnjeni pogoji za transakcijsko vrednost in znesek že odraža zahtevane sestavine vrednotenja. Račun je treba kljub temu pregledati glede zahtevanih dodatkov, dovoljenih izključitev in dokazil.
Kdo odloča, ali je deklarirana vrednost sprejemljiva?
Sprejemljivost v skladu z veljavnimi pravili oceni carinski organ. Sporazum STO ohranja pravico carinskih organov, da se prepričajo o resničnosti ali točnosti izjav, dokumentov in deklaracij, predloženih za namene vrednotenja.
Viri
- Svetovna trgovinska organizacija — Sporazum o izvajanju VII. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994. Primarni pravni okvir za transakcijsko vrednost, alternativne metode vrednotenja, prilagoditve, pretvorbo valut in carinsko preverjanje, zlasti člene 1–9, 15 in 17.
- Svetovna trgovinska organizacija — Tehnične informacije o carinskem vrednotenju. Pojasnjevalni vir, ki podpira vlogo carinske vrednosti pri dajatvah, vezanih na vrednost, in strukturo metod vrednotenja.


